Dan slovensko-nemškega gospodarstva 2019: »Ključ do umetne inteligence je v sodelovanju«

Bled – v organizaciji Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK Slovenija) je v sredo, 15. aprila 2019, na IEDC Poslovni šoli Bled potekal Dan slovensko-nemškega gospodarstva, ki je bil letos posvečen umetni inteligenci. Največjega dogodka slovensko-nemškega gospodarstva v Sloveniji se je udeležilo skupno 100 gospodarstvenikov iz Slovenije in tujine.

  • © AHK Slowenien

Dogodek, ki ga je AHK Slovenija pripravila v sodelovanju z Laboratorijem za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan, je letos potekal pod naslovom Industrija 4.0: umetna inteligenca.

Zbrane je nagovoril predsednik vlade Marjan Šarec, ki je izpostavil, da sta Nemčija in Slovenija že dolgo zelo povezani in verjame tudi v nadaljnje dobro sodelovanje. Priložnosti za povezovanje vidi tudi na področju umetne inteligence, kjer se dogaja nesluten napredek. Ob tem je še opozoril, da Evropa nasproti hitro rastoči Kitajski, Rusiji, Indiji in tudi ZDA postaja vse počasnejša: »Evropa postaja vse bolj počasna proti hitro rastočim silam, zato se moramo na evropskem nivoju ves čas povezovati, čemur je namenjen tudi današnji dogodek.« Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen je poudarila, da je Nemčija najpomembnejši gospodarska partnerica Slovenije, zato se ji zdi pomembno, da tudi na področju umetne inteligence, ki bo močno vplivala na gospodarstvo v bližnji prihodnosti, izmenjajo dobre prakse.

Kot je v pozdravnem nagovoru dejal nemški veleposlanik Klaus Riedl, je umetna inteligenca ena najbolj obetajočih, a obenem tudi najbolj skrb vzbujajočih tehnologij. Pri tem bi po njegovih besedah Nemčija in Slovenija lahko združili moči, saj so prav majhne države lahko vzor na področju inovacij. Dekanja IEDC Poslovne šole Bled Danica Purg pa je poudarila, da smo sredi ustvarjanja novega sveta z umetno inteligenco in kot pionirji na tem področju imamo pomembno vlogo, da določimo smer razvoja. Kljub izjemnemu tehnološkemu razvoju pa verjame, da bodo tudi v prihodnje ostali pomembni osebni stiki in se ljudje ne bomo srečevali zgolj »virtualno«.

Osrednji govorec dogodka, dr. Dietmar C. Schlößer, vodja digitalizacije in inovacij pri TÜV NORD GROUP, je izpostavil neizogibnost digitalne transformacije v industriji in poudaril, da se podjetja tega lahko lotijo z pomočjo zunanjih strokovnjakov ali pa si le-te usposobijo sami znotraj podjetij. Slednjega so izbrali pri TÜV NORD in ustanovili interno digitalno akademijo, ki predstavlja gonilno silo digitalizacije v podjetju: »Usposabljajte zaposlene v vaših podjetjih in tako spodbujajte digitalizacijo v lastnih podjetjih. Ključno pri tem pristopu je opolnomočenje in povezovanje zaposlenih v podjetju.«

Marko Grobelnik, raziskovalec v Laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan, Izvršni direktor Quintelligence in glasnik digitalnih tehnologij RS, je povedal, da umetna inteligenca ni del prihodnosti, ampak je že del naše sedanjosti, pa čeprav se tega velikokrat sploh ne zavedamo. Pri nadaljnjem razvoju umetne inteligence pa osvetlil predvsem pomembnost podatkov: »Ključna komponenta umetne inteligence so podatki.«

V sklopu konference je potekala tudi okrogla miza na temo »Umetna inteligenca, posameznik – podjetje – družba,« kjer so predstavniki gospodarstva, znanosti in politike spregovorili o potencialih in izzivih, ki jih prinaša digitalna transformacija.

Po mnenju Medeje Lončar, direktorice podjetja Siemens Slovenija in Hrvaška, je digitalizacija že zaznamovala gospodarstvo, tudi podjetje Siemens: »Naše poslovne modele in notranjo organizacijo moramo prilagoditi prihodnosti. V naše storitve in tehnologije že poskušamo vpeljevati umetno inteligenco in hkrati izobraževati menedžerje, in tudi nas vodje, o tem, kako voditi zaposlene v digitalni dobi. Kot vodje moramo razumeti izzive, ki prihajajo s tem.« Ob tem je Lončarjeva izpostavila potrebno po skupnem evropskem pristopu: »Evropa bi lahko igrala zelo pomembno vlogo na področju umetne inteligence, če bi se ključnih vprašanj lotili skupaj. V svetovnem merilu že zaostajamo za Kitajsko in ZDA.«

Pomembnost tesnega sodelovanja znanosti, podjetij, politike in posameznikov na področju umetne inteligence je izpostavil tudi direktor podjetja Adecco Slovenija, Miro Smrekar. Tilen Božič, državni sekretar iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, pa je poudaril, da predstavlja umetna inteligenca velik potencial tudi v javnem sektorju, predvsem na področju zaposlovanja in prepoznavanja vzorcev brezposelnosti.

Naslednji Dan slovensko-nemškega gospodarstva bo potekal aprila 2020.

Nazaj